Pozivamo vas na otvaranje foto izložbe "Belina sećanja" Sonje Đekić u sredu, 19. marta 2025. godine sa početkom u 19 časova.

Kroz priču o tradicionalnom jelu koje se u njenoj porodici prenosi s kolena na koleno – autorka nas vodi na intimno putovanje kroz svoje slovenačko poreklo. U fokusu izložbe je proces pravljenja žlinkrofi po receptu njene prababe Ane iz Gornjeg Grada, koji je preko majke Milijanke stigao i do njene ćerke Anike.

Porodične fotografije, efemerne misli i male uspomene otkrivaju kako jedno jelo može postati most između prošlosti i budućnosti, ličnog i kolektivnog sećanja. Istražujući vezu između gastronomije, porodičnog nasleđa i kulture sećanja, ova izložba poziva nas da promislimo o važnosti malih porodičnih rituala, ali i da se njima igramo!

Dobrodošli da zajedno otkrijemo belinu sećanja!

V sredo, 26. februarja, vas ob 19. uri prisrčno vabimo na predavanje dr. Željka Oseta z naslovom Mako Sajko in ekranizacija družbenih tabujev v šestdesetih letih 20. stoletja: Varstvo okolja, modernizacija in problematika samomorilnosti (med mladimi).

Mako Sajko (1927–2023) je bil slovenski režiser in scenarist. Leta 1959 je diplomiral na Visoki filmski šoli v Beogradu. Ustvarjal je kratke dokumentarne filme o socialnih temah. Za film Samomorilci, pozor! (1967) je prejel nagrado Prešernovega sklada. V predavanju bodo predstavljeni trije Sajkovi kratki dokumentarni filmi: Strupi, pozor! (1964), Muzej zahteva! (1967), Samomorilci, pozor! (1967). Filmi imajo dokumentarno vrednost, hkrati pa so lahko izhodišče za refleksijo in spominsko poglobitev.

Dr. Željko Oset je zgodovinar, ki se raziskovalno ukvarja s kulturno zgodovino, institucionalno zgodovino akademskih institucij, karierami znanstvenic in znanstvenikov ter vprašanjem lojalnosti katoliških cerkvenih dostojanstvenikov državnim oblastem v 20. stoletju. Zaposlen je na projektu ERC Sovereignty.

Gledališko-glasbeni projekt Lare Jankovič

PESEM ZA LARO - UJETNICA ČASA

Poklon nesmrtni ljubezni resnične Lare in dr. Živaga

Igra in poje: LARA JANKOVIČ

Idejna zasnova: Lara Jankovič

Tekst po motivih spominov Olge Ivinske Leta s Pasternakom: Simona Hamer

Režija: Yulia Kristoforova

Odrski gib: Ana Pandur

Dramaturgija: Simona Hamer

Glasbeniki in aranžerji: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič

Vodja glasbene zasedbe: Ravi Shrestha

Glasba: Prirejene ruske pesmi in romance, razen Zime in Larine pesmi.

Prepesnitve v slovenščino: dr. Igor Saksida

Zima- besedilo Feri Lainšček, glasba in aranžma Vitali Osmačko

Kostumografija: Elizabeta Zubčič

Maska: Romana Marolt

Scenografija: Lara Jankovič, Nejc Zupančič

Tehnična izvedba: Demo produkcija

Oblikovanje tona: Primož Vozelj, Damir Rapić

Oblikovanje luči: Alen Hrvatin, Matjaž Bajc

 Ilustracija in oblikovanje: Mitja Bokun 

Fotografije: Dejan Nikolić

Fotografije iz predstave: Jadran Rusjan

Produkcija: Lara Jankovič in Zavod LibertArt

Koprodukcija: Avditorij Portorož in Pionirski dom Ljubljana

Podporniki: Mercator d.d., Riko d.o.o, Viktoria lasulje, Mestna občina Ljubljana

Predstava traja 1 uro 20 minut, brez pavze.

Pesem za Laro je gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v samo srčiko strastno

tragične ljubezenske zgodbe, ki je v šestdesetih navdihnila Hollywood in po kateri še danes

posegajo bralci: Doktor Živago! Boris Pasternak, avtor tega kultnega romana, je ljubezenski

trikotnik umeril po lastni življenjski izkušnji razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v

turbulenten čas revolucije. Pesem za Laro je ženski pogled na hrepenenje, poezijo in

domoljubje. Je hvalnica umetnosti, pogumu in - srčnosti!

Navdih za gledališko-glasbeno predstavo Pesem o Lari je Lara Janković našla kar v svojem

imenu oziroma v Larini pesmi (Somewhere, My Love), zaslužni za popularizacijo glasbenega

motiva, ki ga je Maurice Jarre skomponiral za film Doktor Živago. Firbčno brskanje po

zgodovini jo je pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je z

enim najvidnejših predstavnikov ruske književnosti, Borisom Pasternakom, ljubimkala dolgih

štirinajst let. V knjigi Leta s Pasternakom natančno popiše vse težave s katerim se je kot

Pasternakova osebna tajnica in intimna prijateljica soočala: od zapora in gulaga, revščine in

zasmehovanja, pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je doživel Pasternak po prejemu

Nobelove nagrade, ko so ga oblasti iz piadestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se

zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami

o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki postavlja pod vprašaj žrtvovanje v imenu ljubezni.

Ali v imenu umetnosti.

Predstava je tudi prava glasbena poslastica, ki postreže z bogato zgodovino ruskih pesmi,

prevedenih v slovenščino, kot so: Črne oči, Žerjavi, Ko sem nad Moskvo večeri, Ob koncu le še

par besed in mnoge druge. Prav tako so v predstavo subtilno vtkani tenkočutni verzi mojstra

poezije, Borisa Pasternaka.

V nedeljo, 19. januarja 2025 ob 18. uri vas vabimo na večer poezije mladega slovenskega igralca in pesnika Timotej Novaković, ki je oktobra lani pri založbi Ljudskega muzeja Rogaška Slatina izdal svoj pesniški prvenec INOKULUM. Dogodek bo potekal v Kvaka 22, Ruzveltova 39 v Beogradu.

U nedelju, 19. januara 2025. godine u 18 časova, pozivamo vas na veče poezije mladog slovenačkog glumca i pesnika Timoteja Novakovića, koji je prošlog oktobra u izdavačkoj kući Ljudeksga muzeja Rogaška Slatina objavio svoj pesnički prvenac INOKULUM. Događaj će se održati u KVAKI 22, Ruzveltova 39 u Beogradu.

Foto: Jože Suhadolnik

Timotej Novaković (1995, Ljubljana) je diplomirani dramski igralec. Študij igre je leta 2019
zaključil na slovenski AGRFT. V svoji profesionalni karieri je doslej uspešno sodeloval z
režiserji, kot so Dragan Živadinov, Vinko Möderndorfer, Matjaž Berger, Robert Waltl, Alen
Jelen in drugi. Že v zgodnjem srednješolskem obdobju se je začel intenzivneje ukvarjati s
pisanjem poezije, ki jo od zaključnih letnikov naprej objavlja v literarnih revijah, med drugim
v Poetikonu, Novem zvonu (predhodniku revije Nebulae) in na portalu LUD Literatura. S
svojo poezijo se je večkrat predstavil na različnih literarnih prireditvah in festivalih

Pozivamo Vas na koncert koji će biti održan u petak, 20. decembra u Narodnom muzeju u Beogradu u okviru Festivala BUNT. Nastupa Klavirski trio iz Slovenije u sastavu: Tomaz Petrač, klavir, Andrej Petrač, violončelo i Nadja Drakslar Petrač, klarinet, uz sudelovanje flautiste Ljubiše Jovanovića. Na programu su dela Marka Tajčevića, Alojza Srebotnjaka, Aleksandra Zemlinskog, Dejana Despića i Feliksa Mendelsona. Dobro došli!

Vse, ki zanima študij v Sloveniji, vabimo na spletno predstavitev študija na slovenskih univerzah. Predstavitev, ki jo pripravlja ekipa Study in Slovenia, bo v petek, 22. novembra 2024, ob 14. uri in je namenjena prav Slovencem v zamejstvu in po svetu.

V okviru predstavitev vam bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji. Prav tako boste imeli priložnost, da se preko spleta srečate s predstavniki Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru (UM), Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG), Univerze v Novem mestu (UNM) in Nove univerze.

Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku.

Če bi želeli prisluhniti predstavitvi v angleščini, predlagamo, da se virtualno povežete z organizatorji v četrtek, 21. novembra, ob 14. uri. Za prijavitelje iz Zahodnega Balkana je na voljo tudi predstavitev v sredo, 20. novembra, ob 14. uri.

Za udeležbo na predstavitvah se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice.

Novica na Slovenci.si

Facebook

SINOPSIS

Upoznajte Cvetu koja je kao mala devojčica sa talasom kolonista iz Slovenije doneta vozom u Vojvodinu u koritu za mešenje hleba. U selu Gudurica, na obroncima vršačkog brega, njena porodica, zajedno sa mnogim drugim naseljenicima, započela je novi život u predelu koji će na neobičan način obeležiti njenu sudbinu. 

O REDITELJU

Vladimir Šojat, rođen u Zemunu, Jugoslavija. Diplomirao je na FDU, Beograd, na odseku filmske i TV montaže. Postdiplomske studije pohađao je na istom fakultetu. Osnivač je i član nezavisne umetničke asocijacije artterror u okviru koje se, u periodu od tri decenije, predstavio sa svojim filmovima i video radovima na velikom broju festivala i izložbi u zemlji i inostranstvu među kojima su PS.1 The Kitchen (Njujork), Moderna Museet (Stockholm), Centre Georges Pompidou (Paris), Bauhaus (Dessau), WRO (Wroclaw), Gradska galerija (Ljubljana), Fylkingen (Stockhom), ICA (San Francisco), Muzej savremene umetnosti (Beograd), Kulturni centar Beograda i drugi. Video rad “Chromo-zones” ovenčan je nagradom “Sphynx” na festivalu “Video Medeja “u Novom Sadu 2002. Njegovi video radovi nalaze se u kolekcijama u Briselu, Stokholmu i Malmeu, kao i u MSUB – Beograd a retrospektive njegovih radova su prikazane u Muzeju jugoslovenske kinoteke, SKC-u (Beograd) i u Muzeju savremene umetnosti u Novom Sadu. Osnivač je producentske kuće Frakcija, 2015, u okviru koje je producirao više dokumentarnih i eksperimentalnih filmova. Za filmove svoje producentske kuće dobio je više nagrada, nagradu publike na filmskom festivalu Slobedna Zona 2021, a 2022 nagradu za najbolju montažu filma “Duga Resa” na Martovskom festivalu u Beogradu. Bavi se teorijom i istorijom filma, kroz predavanja i eseje. Šojat je autor knjige ”Dugo i netremice – pogled na likove u dokumentarnom filmu” u izdanju DKSG (2019). Jedan je od osnivača i predsednik udruženja autora eksperimentalnog filma i videa ”Kinetik kolektiv” (2019).

OPIS

U TIHOJ DOLINI (dok.)
Reditelj: Vladimir Šojat
Zemlja: Srbija
Godina: 2024.
Trajanje: 20’
Jezik: srpski
Uloge: Cveta Vučković, Vladimir Vučković 
Produkcija: Vladimir Šojat (frakcija), Saša Verbič (Društvo Slovenaca Sava)
__________________________
PROGRAMSKA LINIJA: ZONA BEZ GRANICA

8. 11. u 21 č DKC

SINOPSIS

Nakon što je preživeo dijagnozu neizlečive bolesti, Blaž kreće na iscrpljujući slavljenički Điro d’Italia. Njegova partnerka, rediteljka Maja Doroteja Prelog, ima zadatak da s njim zabeleži trijumfalnu biciklističku turneju. Ono što je prvobitno bilo planirano kao vožnja od Dolomita do Sicilije kako bi povratili kontrolu nad svojim životom i proslavili prevazilaženje njihovog najvećeg straha, ubrzo postaje putovanje samootkrivanja za par. Fokus se pomerio, a sada Majino iskustvo i treba da drži objektiv. Dok se sočivo kamere okreće ka unutra, veza se raspliće, otkrivajući hrabro ispitivanje sebe i šta zaista znači biti zajedno. Sto godina je emotivni rolerkoster sa srceparajućim priznanjima i poetskim vizuelnim prikazima usred predivnog prirodnog pejzaža, nefiltrirani dokaz ljubavi i promena.

O REDITELJKI

Maja Doroteja Prelog (1988) je rediteljka, koscenaristkinja i protagonistkinja Cent’anni filma. Diplomirala je filmsku i televizijsku režiju na ljubljanskoj Akademiji za pozorište, radio, film i televiziju (AGRFT). Majin debitantski dugometražni film Cent’anni izabran je među trideset dva dokumentarna projekta predstavljenih na Kanskom festivalu 2021 – Marché du Film, gde je dobila glavnu nagradu – Najbolji dokumentarac u toku. Njen rad uključuje režiju muzičkih spotova za međunarodno priznatu avangardnu muzičku grupu Lajbah. Njen kratki film Divlji istok (2013) osvojio je Nagradu Vesna za najboljeg studenta.

FESTIVALI I NAGRADE

Cannes Doc Festival – IEFTA Award for best Doc-In-Progress Sarajevo Film Festival – Special Award for the Promotion of Gender Equality

OPIS

STO GODINA (dok.)
Rediteljka: Maja Doroteja Prelog 
Država: Slovenija, Italija, Poljska, Srbija, Austrija
Godina: 2023.
Trajanje: ‘87
Jezik: slovenački
Produkcija: Cvinger Film, Agresywna Banda, Zena Films
__________________________
PROGRAMSKA LINIJA: PRVA DVA KORAKA

7. 11. u 19 č DKC

Centar za kulturnu dekontaminaciju 20:00

“Mašina” Bojane Robinson

Produkcija: Institut za savremenu umetničku praksu i teoriju 0.1

Koprodukcija: Cankarjev dom

Partneri: Društvo za umetnost i kulturu 47, Vrhnika, DUM - društvo umetnika, Ljubljana, Društvo za kulturnu produkciju i afirmaciju umetničkih procesa NAGIB, Maribor

Predstava Mašina je duet Bojane, koreografkinje i izvođačice, i aparata za disanje koji njena ćerka povremeno koristi. Iako je uređaj prisutan zbog zdravstvenog stanja deteta, autorka istražuje svoj lični odnos prema tehnološkom uređaju, koji indirektno i direktno utiče na život autorke.

Autorka preispituje prirodu mašine, kako ona postaje subjekt same predstave i kako se odnos između uređaja i čoveka manifestuje u izvođačkom polju.

Vabljeni na srbsko premiero filma Praslovan - Biografski drami o življenju in karieri Zorana Predina. Premiera bo na svečani otvoritvi festivala Dok'n'Ritam v ponedeljek, 30. septmebra ob 20h v Kinoteki na Kosovski ulici 11 v Beogradu.

Pozvani ste na srpsku premijeru filma Praslovan - Biografska drama o životu i karijeri Zorana Predina. Premijera će se održati na svečanom otvaranju festivala Dok'n'Ritam u ponedeljak, 30. septembra u 20 časova u Kinoteci u Kosovskoj 11 u Beogradu.

Vabimo vas na koncertno gostovanje Komornega dekliškega zbora Vox Ilirica iz Ilirske Bistrice v petek, 6.9.2024 ob 19. uri v Cerkvi blažene device Marije v Beogradu ( Hadži Milentijeva 75, Beograd).

Zborovodkinja Elena Sedmak

Klavir Lea Celin

Kitara Zala Mavrič

Bas kitara Maja Kastelic

Program koncerta

1.      Napev iz 14. stoletja, priredil Thomas Juneau, iz «O magnum mysterium«

Resonet in laudibus

2.      Tradicionalna afriška, prir. Douglas E. Wagner

Kum ba ya

3.      Rimokatoliška molitev, David Hamilton

Ave Maria

4.      mašni ordinarij, Jerry Estes, iz »Three contemporary latin settings«

             Kyrie   

             Gloria in excelsis Deo

5.      Tone Pavček, Klara Mlakar

Zimski angel

6.      Istrska ljudska, priredila Katja Gruber

Dajte, dajte

7.      Slovenska ponarodela/Engelbert Gangl, priredil Viktor Mihelčič

Roža na vrtu

8.      Koroška ljudska, priredil Emil Adamič

Nmau čez izaro

9.      Koroška ljudska iz Zilje, priredila Katja Gruber

Čakej, le čakej sonce

10.  Belokranjska ljudska, priredila Katja Gruber

Tribučko kolo

11.  Borut Lesjak, priredil Samo Ivačič

Ne čakaj na maj

12.  Mojmir Sepe /Gregor Strniša, priredil Blaž Pucihar/Damijan Močnik

Zemlja Pleše

13.  Ati Soss/Svetlana Makarovič, priredil Blaž Pucihar

V Ljubljano

14.  Patrik Greblo

Oj uatrak muj

15.  Jože Privšek, priredil Damijan Močnik

Tam, kjer sem doma

DRUŠTVO SLOVENCEV PLANIKA

Vas vabi na jubilejno 18. literarno srečanje

NAŠA SLOVENSKA BESEDA,

ki bo letos potekalo

v DVORANI KCZR,

Narodne omladine 1, Zrenjanin,

v soboto 01. junija, ob 13.30.

Vljudno vabljeni! 

Društvo Slovenaca "Planika" Zrenjanin Makedonska 11 23000 Zrenjanin Serbia

https://planikazrenjanin.org/

DRUŠTVO SLOVENCEV PLANIKA

Vas vabi na jubilejno 18. literarno srečanje

NAŠA SLOVENSKA BESEDA,

ki bo letos potekalo

v DVORANI KCZR,

Narodne omladine 1, Zrenjanin,

v soboto 01. junija, ob 13.30.

Vljudno vabljeni!

Srpska premijera dokumentarnog filma “Telo” slovenačke rediteljke Petre Seliškar biće održana u subotu, 25. maja u 21.30, u Domu omladine Beograda, u okviru selekcije Povetarac na Međunarodnom festivalu dokumentarnog filma Beldocs. U razgovoru posle festivalske projekcije, učestvovaće rediteljka i glavna protagonistkinja filma.

Sniman tokom perioda od 20 godina, “Telo” je osetljivo i intimno istraživanje izvanrednog života i kompleksnog unutrašnjeg sveta Urške, nekadašnje manekenke a sada profesionalne pijanistkinje, koja se bori sa svojim nepokolebljivim duhom da se odupre nizu retkih autoimunih bolesti.. Film spaja intimne razgovore, lične arhive i kreativna vizualna rešenja kako bi istražio misterije ljudskog tela i moć umetnosti i prijateljstva u razumevanju njegove suštine. Ovaj film je turbulentno putovanje ka isceljenju i prihvatanju sebe.

O saradnji sa Urškom na filmu, Petra Seliškar je navela: “Krenuli smo od Urškinog dnevnika i koristili smo ga da izdvojimo ključne teme. Zaista mi je bilo potrebno da radi sa mnom na scenariju, jer ja ne bih mogla da napišem kako se ona osećala, to je morala biti ona. Uvek bih je konsultovala, ili bi čak ona pisala neke delove, ali nikada nije htela da se meša u sam film. Želela sam da se gledalac fizički oseti kao da ulazi unutar tela i oseća šta Urška oseća, sve te bolove i neizvesnosti. Želela sam da gledaoci to zaista fizički osete, jer je to nešto što reči ne mogu da dočaraju. To je stanje između snova, stvarnosti i štete nanete bolešću i drogama. Potrebno je puno energije da se izvučete iz toga i vratite u normalan svet, i ja to smatram fascinantnim”.

Rediteljka Petra Seliškar ujedno je i producentkinja filma, na kome su radili i direktor fotografije Brand Ferro, montažerka Sandra Bastašić i montažer Sashko Potter Micevski, dok je muziku za film komponovao Vladimir Rakić. Film je nastao u koprodukciji sa makedonskom produkcijom PPFP, i Wolfgang & Dolly iz Zagreba.

Film “Telo” imao je svetsku premijeru na Sarajevo Film Festivalu 2023. godine. Osvojio je nagradu za najbolji dokumentarni film na Festivalu slovenačkog filma u Portorožu, a ove godine prikazan je, između ostalog, i na internacionalnom festivalu FIPADOC u Bijaricu.

Rediteljka, spisateljica i producentkinja Petra Seliškar (1978) osnovala je svoju produkcijsku kuću Petra Pan Film 2003. godine, fokusirajući se na kreativne dokumentarne filmove. Sa bogatim iskustvom i talentom, afirmisala se kao filmska autorka sa dubokim uvidom, osećajnošću, snažnom narativnom snagom i inovativnim pristupom. Filmografija Seliškar sadrži internacionalno nagrađivane dokumentarne filmove „Oproštaj“ (2020), „Moj svet je naopako“ (2015), „Majka Evropa“ (2013) i „Bake revolucije“ (2006). Petra je bila ko-producentkinja više od 20 internacionalnih filmova.

Molimo vas da potvrdite svoje prisustvo na mejl jelena@gradbeograd.eu do 17. maja do ponoći.

Andraž Rožman diplomirao je novinarstvo na Fakultetu društvenih nauka Univerziteta u Ljubljani, a više od 15 godina radio kao novinar u slovenačkom listu Dnevnik. Svoj prvi nefikcijski roman Tri sećanja – između Haife, Alepa i Ljubljane objavio je 2019. godine (Založba Goga), kao priču o sirijsko-palestinskom pesniku, izdavaču i izbeglici, sa kojima se zbližio. 2022. godine objavio je roman Titov sin (Založba Goga), priču o mentalnom zdravlju, psihijatrijskim ustanovama, deinstitucionalizaciji, psihoanalizi, beskućnicima... 2023. preveden je na srpski (Otvorena knjiga). Oba romana nominovana su za nagradu Kresnik, slovenački roman godine. Takođe piše magistarski rad na Fakultetu za socijalni rad u Ljubljani i uključen je u grupe za podršku osobama sa mentalnim poremećajima.Obično piše o marginalizovanim ljudima i snažno je vezan za alternativne javne prostore Ljubljane. Ono o čemu piše, Andraž i živi. Provodi mnogo vremena sa izbeglicama, beskućnicima, osobama sa mentalnim poremećajima itd. Unutrašnji svet je veoma važan za njega i za njegovo pisanje, budući da je prošao čitav devetogodišnji proces psihoanalize, ali i nastojanje da se izgradi zajednica bez ikakve hijerarhije.Tokom jednomesečne rezidencije u Beogradu, koja je podržana od strane Traduki, evropske mreže za književnost, baviće se pisanjem priča o više od 25.000 ljudi koji su 1992. izbrisani iz registra stalnog stanovništva Republike Slovenije. To je bilo masovno kršenje ljudskih prava i administrativno etničko čišćenje, što je potvrdio i Evropski sud za ljudska prava u Strazburu. Ljudi, koji su izbrisani, izgubili su sva svoja prava - na rad, zdravstvenu zaštitu, socijalno, stambeno osiguranje itd, a mnogi od njih su nasilno prognani iz zemlje. Priče nastaju na osnovu svedočenja ljudi koji su preživeli brisanje, pokazujući transgeneracijske, psihološke, socijalne, pravne posledice posle više od 30 godina brisanja.Pozivamo vas da nam se pridružite na razgovoru sa Andražem u 18h, a nakon razgovora i na koktelu.

Molimo vas da potvrdite svoje prisustvo na mejl jelena@gradbeograd.eu do 17. maja do ponoći.

Dobro došli!

Univerza v Ljubljani vabi na spletno predstavitev možnosti magistrskega in doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani. Predstavitev bo potekala 10. aprila 2024 ob 14. uri v angleškem jeziku. Na dogodku vam bodo predstavili koristne informacije o magistrskem in doktorskem študiju na Univerzi v Ljubljani, življenju v Sloveniji ter možnostih akademskega, kariernega in osebnega razvoja tako za sedanje študente Univerze v Ljubljani kot za tiste, ki nameravate študirati na Univerzi v Ljubljani. Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku.
Za udeležbo na dogodku je obvezna prijava. Registrirate se lahko preko obrazca na spodnji povezavi. Pred dogodkom vam bodo poslali Zoom povezavo.
Vljudno vabljeni.

Več informacij najdete na naslednjih povezavah:

v slovenščini: https://slovenci.si/predstavitev-moznosti-magistrskega.../
v angleščini: https://slovenci.si/.../possibilities-for-masters-and.../

Pozivamo vas na koncert muškog hora Pobratimija iz Nove Gorice koji će nastupiti u Beogradu u subotu 6. aprila 2024. godine u crkvi Svetoga Antona Padovanskog sa početkom u 19 časova.

Hor će nastupiti pod dirigentskom palicom Vladimira Čadeža.

Dobro došli!

Lektorat za slovenistiko s Filološke fakultete v Beogradu in Društvo Slovencev Sava vas prisrčno vabita na predavanje red. prof. dr. Hotimirja Tivadarja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Prekmurščina od včeraj za jutri na primeru knjige Prekmurščina, kinč predragi, v sredo, 20. marca 2024 ob 19. uri, v prostorih Društva na Terazijah 3/IX.

Prekmurščina živi nekje na sredi med pisnim in govorjenim jezikom, med preteklostjo in sedanjostjo. Prekmurska identiteta v veliki meri temelji na našem jeziku, ki je bil med leti 1715 in 1919 tudi knjižni jezik, vzporedni s prevladujočo kranjsko različico slovenskega knjižnega jezika. Prekmurski knjižni jezik je v slovenski znanosti dokaj znano dejstvo, prav tako tudi prekmurski dobri ljudje in kulinarika. Bistveno manj pa so znane podrobnosti tudi sodobne prekmurske kulture, jezika in literature, ki v bistvu povezuje Prekmurce v Prekmurju in Porabju ter izven te matične pokrajine med Muro in Rabo; čedalje več je danes tudi zapisanih besedil v prekmurščini.
Na tem večeru bomo predstavili sodobno knjigo Prekmurščina, kinč predragi ob razmišljanju o vlogi jezika in kulture v prekmurski sodobni družbi in izven pokrajine ob Muri, torej tudi translokacijsko vrednost prekmurskega jezika.
Red. prof. dr. Hotimir Tivadar je zaposlen na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je tudi član Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), Slavističnega društva Slovenije, Komisije za fonetiko in fonologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju ter ožje pravopisne komisije za pripravo novega slovenskega pravopisa Pravopis 8.0. Med leti 2013 in 2017 je bil predsednik maturitetne komisije za slovenščino na splošni maturi. Predava na Filozofski fakulteti UL na Oddelkih za slavistiko in slovenistiko, na Pedagoški fakulteti (študij logopedije) UL in Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Kot predavatelj redno sodeluje tudi z RTV SLOVENIJA. Predaval je tudi že na univerzah v Zagrebu, Pragi, Celovcu, Gradcu, Bratislavi, Skopju, Parizu in Torunu.