Ker ni vsaka Slovenka 'Slovenka' in vsako slovensko 'slovensko' ali vsako slovo 'slovo' in vsaka zemlja 'zemlja', kakor Slovenska plaža ni vedno in povsod 'slovenska plaža' in grad 'grad', zlahka pride do napačnega razumevanja, nesporazumov ali neustrezne per- in recepcije.

Vabljeni na predavanje oz. pogovor o najslabših jezikovnih prijateljih – lažnih prijateljih v južnoslovanskih jezikih. 

Izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec (1967) je zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava južnoslovanske književnosti in prevajanje v slovenščino, med drugim se ukvarja s prevladujočimi literarnimi modeli v sodobnih južnoslovanskih nacionalnih književnostih, s prevajanjem iz južnoslovanskih jezikov in s slovenščino kot drugim/tujim jezikom. Kot prevodoslovka se poglobljeno ukvarja z interferencami pri prevajanju iz/v južnoslovanske jezike. Njen prevajalski opus je zajeten, zaslužna je za številne prevode uveljavljenih avtorjev in avtoric iz južnoslovanskega prostora. Leta 2019 je prejela nagrado srbskega centra PEN za izjemne zasluge pri prevajanju srbske književnosti in širjenju srbske kulture po svetu. V obdobju 2014–2020 je bila predsednica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Spoštovani.

Prisrčno vabljeni na promocijo nove številke znanstvenega časopisa Slovenika, ki bo v četrtek 12. marca 2026, ob 19. uri, v prostorih Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine na Terazijah 3/IX.

Sloveniko bodo predstavili prof. dr Anna Bodrova, prof. dr. Maja Đukanović in Boštjan Božič.

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

vljudno vabi na strokovno konferenco

MOSTOVI ZNANJA – SLOVENSKE KNJIŽNICE DOMA IN

PO SVETU V SODOBNI INFORMACIJSKI DRUŽBI

ki bo potekala

v četrtek, 10. decembra 2025

v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani

s pričetkom ob 10. uri

Častni pokrovitelj

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akad. dr. Peter Štih

Osrednje programske točke

Med ohranjanjem in izginjanjem – slovensko knjižnično gradivo po svetu

Povezovanje slovenskih knjižnic doma in po svetu in uporaba sodobnih informacijskih tehnologij v ta namen

Vloga NUK pri ohranjanju in dostopnosti knjižničnih gradiv Slovencev po svetu.

Stanje in izzivi slovenskih knjižnic po svetu: primeri iz prakse

Razprava, zaključki in priporočila

 Kotizacije ni. Za več informacij o programu in prijavo na konferenco obiščite

SPLETNO STRAN DOGODKA

Za dodatne informacije smo vam na voljo na  info@slokongres.com ali

na telefonu +386 1 24 28 550

Soorganizator

Narodna in univerzitetna knjižnica

Konferenco omogoča 

Moć edukacije za izazove u životu žena 40+

Perimenopauza i menopauza
put promena i novih spoznaja

Pozivamo Vas na predavanje: „Moć edukacije za izazove u životu žena 40+ Perimenopauza i menopauza - put promena i novih spoznaja“ koje će održati dr Vesna Pirec, članica Društva Sava, u sredu, 10. decembra, sa početkom u 18.30h u prostorijama Društva Sava.

Perimenopauza koja završava menopauzom je jedna od reproduktivnih faza u životu žena tokom koje hormonske oscilacije koje ponekad traju i deset godina, mogu dovesti do višestrukih psiholoških i fizičkih simptoma. Kako se receptori za polne hormone nalaze u mnogobrojnim tkivima i organima, hormonske promene dovode do nerpavilnosti u termoregulaciji, negativno utiču na kardiovaskularni sistem, skeletno koštani sistem i psihičko zdravlje. Iako se većina nelagodnosti može definisati kao regularna ili “normalna“ poneki od novonastalih tegoba mogu negativno uticati na svaobuhvatno psihofizičko zdravlje. Prvenstveno tokom perimenopauze a nekad i tokom menopauze žene mogu osetiti kako pogoršanje već predhodno postojećih psihičkih problema tako i pojavu novih i potrebno ih je rešavati individualnim pristupom. Trenutno se tokom ovog perioda koriste različite metode lečenja psihičkih problema, a za najbolje rezultate se predlaže saradnja psihologa i/ili psihijatra sa ginekologom.

Vesna Pirec M.D. PhD.

Dr. Pirec je psihijatar koji se prvenstveno bavi mentalnim zdravljem žena, dakle užestručna oblast joj je takozvana reproduktivna psihijatrija. U praksi je preko 30 godina kako u Čikagu (SAD) tako i u Beogradu. Vanredni je profesor je na dva Čikaška Medicinska Univerziteta, objavila je vise članaka i poglavlja u udžbenicima iz oblasti mentalnog zdravlja žena, i izlagala na mnogim internacionalnim skupovima.

Na predavanju bomo prisluhnili izbranim odlomkom iz slovenske literature, skozi katere se razkriva delovanje moškosti v našem kulturnem prostoru. Na začetku bomo orisali temelje feminističnega branja literature ter predstavili ključne koncepte, ki jih uporabljajo študije moškosti. Zatem bomo s pomočjo primerov iz del Ivana Cankarja spregovorili o različnih oblikah “neustreznih” moških likov, oziroma tistih, ki se odmikajo od dominantnih in hegemonih idealov moškosti. Posebej pa bomo osvetlili tudi načine, na katere je bila skozi zgodovino slovenske literature in literarne vede kot “neustrezna” označena prav Cankarjeva lastna moškost. Predavanje je namenjeno vsem ljubiteljicam in ljubiteljem slovenske literature ter vsem, ki jih zanima vidik spola v literaturi.

Darko Ilin (1996) je rojen v Smederevu, Srbija. Leta 2020 je diplomiral na Oddelku za srbsko književnost z južnoslovanskimi književnostmi Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Vzporedno s študijem na prvi stopnji je fakultativno obiskoval predmete na Lektoratu za slovenistiko na isti fakulteti. Leta 2021 je magistriral na študijskem programu Kulture v dialogu na Filološki fakulteti z magistrsko nalogo o Louisu Adamiču pod mentorstvom prof. dr. Maje Đukanović. Nato je zaključil še magistrski študij s področja slovenske književnosti na Univerzi v Novi Gorici. Od leta 2022 je doktorski študent na Univerzi v Novi Gorici, kjer deluje tudi kot mladi raziskovalec. V svojem raziskovalnem delu se osredinja na študije spolov in zlasti kritične študije moških in moškosti v kontekstu literarne vede. Slovensko in južnoslovanske literature preučuje z vidika spola, medkulturnih stikov, priseljenske pisave in ideologije.

Pozivamo Vas na predavanje „Veštačka inteligencija, dokumentarni film i pitanje lažne arhive“ Vladimira Šojata, filmskog montažera, producenta i video umetnika koje će biti održano 20. novembra u Klubu Doma omladine u Beogradu, sa početkom u 18 časova.

„Dokumentarni film je umetnička praksa koja je u stalnoj potrazi za istinom, ali priroda istine je uvek bila promenljiva“, rekao je Dominik Vilsdon, izvršni direktor IDA (međunarodnog udruženja dokumentarista). „GenAI će doneti sve vrste novih i dubokih mutacija, neke plodne, neke štetne.“

Dokumentarni filmovi su često bili u situaciji da arhive koje nedostaju zamene igranim rekonstrukcijama, kao i animiranim ili drugim vrstama materijala. Veštačka inteligencija novo je oruđe u rukama autora dokumentarnog filma koje mu omogućava da se kreativno odnosi prema arhivama. Kroz pregled primera iz skorije istorije filma osvrnućemo se na način na koji arhive generisane veštačkom inteligencijom mogu, sa jedne strane da manipulišu publikom, a sa druge strane da zaštite identitet ugroženih kategorija građana koji su likovi u dokumentarnom filmu. Savez producenata arhivskih filmova (APA) koji okuplja na dobrovoljnoj bazi više od 300 producenata i istraživača u oblasti filma, izdao je smernice koje „mogu pomoći oblasti dokumentarnog filma da se snađe u ovoj prvoj fazi šireg usvajanja veštačke inteligencije“.

Saznajte gde se nalaze segmenti AI kreirane arhive u filmu “Roadrunner” Morgana Nevila o životu Entoni Burdejna, čuvenog kuvara i putopisca, autora kultnih TV emisija.

„Moj život je sada pomalo sr..e. Ti si uspešan, i ja sam uspešan, i pitam se: Jesi li srećan?“

Saznajte da li je Entoni Burdejn zaista izgovorio ove reči.

Kroz ovaj primer, ali i kroz seriju inserata iz filmova “Coded Bias”, “Dobrodošli u Čečeniju”, “Drugo telo”, “Crip Camp”, “What Jennifer Did” i drugih, Vladimir Šojat, filmski montažer, producent i video umetnik pozabaviće se etičkim pitanjima korišćenja veštačke inteligencije u dokumentarnom filmu.

Dobro došli!

Prijazno vabljeni na predstavitev Krajinskega parka, Ljubljansko barje, posebne naravne in kulturne pokrajine, ki jo je človek svojim vztrajnim delom oblikoval v "mozaik travnikov, njiv, mejic, gozdičev in voda".

Ljubljansko barje je tudi prostor izjemnega zgodovinskega pomena, ker je bilo v prazgodovini dom prvih stalnih naseljencih in prvih kmetovalcih, koliščarjih. Bogata arheološka najdišča na območju Ljubljanskega barja nam omogočajo edinstven vpogled v način življenja, lova, umetnosti, poljedelstva in prehrane ljudi iz prazgodovine. Univerzalni značaj barjanskih prazgodovinskih kolišč je priznan tudi s strani UNESC-a, ki ga je uvrstil na svoj prestižni Seznam svetovne dediščine.

Veselimo se srečanja, na katerem si bomo skupaj spoznali bogastvo narave in kulture tega izjemnega Slovenskega prostora.

O predavateljici:

Tanja Jurečič, rojena v Beogradu, po poklicu magistrica farmacije, živi in dela v Ljubljani. Kot velika ljubiteljica potovanj in antičnih civilizacij ustvarja literarne potopise v katerih se ukvarja predvsem s kulturo, zgodovino in religijo starih civilizacij.

Avtorica je internetne strani "Travelerka - Skrivnostne celine" / "Travelerka – Tajanstveni kontinenti" https://travelerka.com/ in FB strani "Sviloprejka"/ Svilena buba. https://www.facebook.com/svilena.buba.96/

V sodelovanju z Mestno Knjižnico Ljubljana, Šiška od leta 2024 drži Literarno potopisna predavanja pod skupnim naslovom "Zgodbe Sveta" https://www.mklj.si/dogodek/zgodbe-sveta-azerbajdzan-tanja-jurecic-2/.

Avtorska predavanja iz cikla "Zgodbe Sveta" je imela tudi v knjižnici srbskega Kulturnega društva Mihajlo Pupin v Ljubljani https://pupin.si/2023/11/09/putopisno-predavanje-tanzanija-u-zemlji-velikih-pet/.

Ustvarja v srbskem in slovenskem jeziku.

Pozivamo Vas na predavanje „Filmski pejzaž i ideologija“ Vladimira Šojata, filmskog montažera, producenta i video umetnika koje će biti održano 20. oktobra u Domu omladine u Beogradu, sa početkom u 18 časova.

Na dan 26. aprila godine 1336. italijanski pesnik Frančesko Petrarka popeo se na Mon Vantu (Mont Ventoux). Opis ovog iskustva označio je prekretnicu u percepciji prirode: dok se penjao, Petrarka je doživeo trenutak kontemplacije, video je pejzaž zbog njega samog. Ovaj opis označava cezuru: čovek i priroda doživljavaju svoje razdvajanje (Fridrih Šiler), pejzaž postaje objekat, „umetničko delo in statu nascendi (u nastajanju)“ (Georg Zimel) a istovremeno čovek počinje sve više da dominira prirodom. Danas, u doba veštačke inteligencije i antropocena, razumemo da je razdvajanje kulture i prirode možda postojalo samo u mislima: bliži smo prirodi nego veštačkoj inteligenciji, mi smo sa njom intimno isprepleteni.

Kroz primere iz filmova Vernera Hercoga (Fata Morgana 1971), Džejmsa Beninga, Masao Adačija, Kurta Krena, Leri Gothajma, Nikolausa Geirhaltera ali i domaćih autora: Arona Sekelja (Pejzaži rata, pejzaži mira, 2017) i Marte Popivode (Pejzaži otpora, 2021), predavanje nudi detaljan pregled mogućnosti korišćenja pejzaža na filmu sa različitih ideoloških pozicija – od religijske, imperijalne, nacionalne, pa do anarhističke i post-humanističke.

Godine 2000. Savet Evrope je proglasio 20. oktobar za Dan pejzaža (Landscape Day). Upravo na ovaj dan Vladimir Šojat održaće predavanje uz filmsku projekciju, pokazujući kako filmski pejzaž, na kraju krajeva, uvek komunicira dominantnu sliku društvenih odnosa.

Dobro došli!

V sredo, 26. februarja, vas ob 19. uri prisrčno vabimo na predavanje dr. Željka Oseta z naslovom Mako Sajko in ekranizacija družbenih tabujev v šestdesetih letih 20. stoletja: Varstvo okolja, modernizacija in problematika samomorilnosti (med mladimi).

Mako Sajko (1927–2023) je bil slovenski režiser in scenarist. Leta 1959 je diplomiral na Visoki filmski šoli v Beogradu. Ustvarjal je kratke dokumentarne filme o socialnih temah. Za film Samomorilci, pozor! (1967) je prejel nagrado Prešernovega sklada. V predavanju bodo predstavljeni trije Sajkovi kratki dokumentarni filmi: Strupi, pozor! (1964), Muzej zahteva! (1967), Samomorilci, pozor! (1967). Filmi imajo dokumentarno vrednost, hkrati pa so lahko izhodišče za refleksijo in spominsko poglobitev.

Dr. Željko Oset je zgodovinar, ki se raziskovalno ukvarja s kulturno zgodovino, institucionalno zgodovino akademskih institucij, karierami znanstvenic in znanstvenikov ter vprašanjem lojalnosti katoliških cerkvenih dostojanstvenikov državnim oblastem v 20. stoletju. Zaposlen je na projektu ERC Sovereignty.

Vse, ki zanima študij v Sloveniji, vabimo na spletno predstavitev študija na slovenskih univerzah. Predstavitev, ki jo pripravlja ekipa Study in Slovenia, bo v petek, 22. novembra 2024, ob 14. uri in je namenjena prav Slovencem v zamejstvu in po svetu.

V okviru predstavitev vam bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji. Prav tako boste imeli priložnost, da se preko spleta srečate s predstavniki Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru (UM), Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG), Univerze v Novem mestu (UNM) in Nove univerze.

Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku.

Če bi želeli prisluhniti predstavitvi v angleščini, predlagamo, da se virtualno povežete z organizatorji v četrtek, 21. novembra, ob 14. uri. Za prijavitelje iz Zahodnega Balkana je na voljo tudi predstavitev v sredo, 20. novembra, ob 14. uri.

Za udeležbo na predstavitvah se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice.

Novica na Slovenci.si

Facebook

Molimo vas da potvrdite svoje prisustvo na mejl jelena@gradbeograd.eu do 17. maja do ponoći.

Andraž Rožman diplomirao je novinarstvo na Fakultetu društvenih nauka Univerziteta u Ljubljani, a više od 15 godina radio kao novinar u slovenačkom listu Dnevnik. Svoj prvi nefikcijski roman Tri sećanja – između Haife, Alepa i Ljubljane objavio je 2019. godine (Založba Goga), kao priču o sirijsko-palestinskom pesniku, izdavaču i izbeglici, sa kojima se zbližio. 2022. godine objavio je roman Titov sin (Založba Goga), priču o mentalnom zdravlju, psihijatrijskim ustanovama, deinstitucionalizaciji, psihoanalizi, beskućnicima... 2023. preveden je na srpski (Otvorena knjiga). Oba romana nominovana su za nagradu Kresnik, slovenački roman godine. Takođe piše magistarski rad na Fakultetu za socijalni rad u Ljubljani i uključen je u grupe za podršku osobama sa mentalnim poremećajima.Obično piše o marginalizovanim ljudima i snažno je vezan za alternativne javne prostore Ljubljane. Ono o čemu piše, Andraž i živi. Provodi mnogo vremena sa izbeglicama, beskućnicima, osobama sa mentalnim poremećajima itd. Unutrašnji svet je veoma važan za njega i za njegovo pisanje, budući da je prošao čitav devetogodišnji proces psihoanalize, ali i nastojanje da se izgradi zajednica bez ikakve hijerarhije.Tokom jednomesečne rezidencije u Beogradu, koja je podržana od strane Traduki, evropske mreže za književnost, baviće se pisanjem priča o više od 25.000 ljudi koji su 1992. izbrisani iz registra stalnog stanovništva Republike Slovenije. To je bilo masovno kršenje ljudskih prava i administrativno etničko čišćenje, što je potvrdio i Evropski sud za ljudska prava u Strazburu. Ljudi, koji su izbrisani, izgubili su sva svoja prava - na rad, zdravstvenu zaštitu, socijalno, stambeno osiguranje itd, a mnogi od njih su nasilno prognani iz zemlje. Priče nastaju na osnovu svedočenja ljudi koji su preživeli brisanje, pokazujući transgeneracijske, psihološke, socijalne, pravne posledice posle više od 30 godina brisanja.Pozivamo vas da nam se pridružite na razgovoru sa Andražem u 18h, a nakon razgovora i na koktelu.

Molimo vas da potvrdite svoje prisustvo na mejl jelena@gradbeograd.eu do 17. maja do ponoći.

Dobro došli!

Univerza v Ljubljani vabi na spletno predstavitev možnosti magistrskega in doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani. Predstavitev bo potekala 10. aprila 2024 ob 14. uri v angleškem jeziku. Na dogodku vam bodo predstavili koristne informacije o magistrskem in doktorskem študiju na Univerzi v Ljubljani, življenju v Sloveniji ter možnostih akademskega, kariernega in osebnega razvoja tako za sedanje študente Univerze v Ljubljani kot za tiste, ki nameravate študirati na Univerzi v Ljubljani. Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku.
Za udeležbo na dogodku je obvezna prijava. Registrirate se lahko preko obrazca na spodnji povezavi. Pred dogodkom vam bodo poslali Zoom povezavo.
Vljudno vabljeni.

Več informacij najdete na naslednjih povezavah:

v slovenščini: https://slovenci.si/predstavitev-moznosti-magistrskega.../
v angleščini: https://slovenci.si/.../possibilities-for-masters-and.../

Lektorat za slovenistiko s Filološke fakultete v Beogradu in Društvo Slovencev Sava vas prisrčno vabita na predavanje red. prof. dr. Hotimirja Tivadarja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Prekmurščina od včeraj za jutri na primeru knjige Prekmurščina, kinč predragi, v sredo, 20. marca 2024 ob 19. uri, v prostorih Društva na Terazijah 3/IX.

Prekmurščina živi nekje na sredi med pisnim in govorjenim jezikom, med preteklostjo in sedanjostjo. Prekmurska identiteta v veliki meri temelji na našem jeziku, ki je bil med leti 1715 in 1919 tudi knjižni jezik, vzporedni s prevladujočo kranjsko različico slovenskega knjižnega jezika. Prekmurski knjižni jezik je v slovenski znanosti dokaj znano dejstvo, prav tako tudi prekmurski dobri ljudje in kulinarika. Bistveno manj pa so znane podrobnosti tudi sodobne prekmurske kulture, jezika in literature, ki v bistvu povezuje Prekmurce v Prekmurju in Porabju ter izven te matične pokrajine med Muro in Rabo; čedalje več je danes tudi zapisanih besedil v prekmurščini.
Na tem večeru bomo predstavili sodobno knjigo Prekmurščina, kinč predragi ob razmišljanju o vlogi jezika in kulture v prekmurski sodobni družbi in izven pokrajine ob Muri, torej tudi translokacijsko vrednost prekmurskega jezika.
Red. prof. dr. Hotimir Tivadar je zaposlen na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je tudi član Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), Slavističnega društva Slovenije, Komisije za fonetiko in fonologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju ter ožje pravopisne komisije za pripravo novega slovenskega pravopisa Pravopis 8.0. Med leti 2013 in 2017 je bil predsednik maturitetne komisije za slovenščino na splošni maturi. Predava na Filozofski fakulteti UL na Oddelkih za slavistiko in slovenistiko, na Pedagoški fakulteti (študij logopedije) UL in Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Kot predavatelj redno sodeluje tudi z RTV SLOVENIJA. Predaval je tudi že na univerzah v Zagrebu, Pragi, Celovcu, Gradcu, Bratislavi, Skopju, Parizu in Torunu.

U POTRAZI ZA GRANICAMA DOKUMENTARNOG

(ciklus predavanja o dokumentarnom filmu)

Predavač: Vladimir Šojat, filmski montažer i producent, video umetnik

PREDAVANJE 1: KOMPJUTERSKE IGRICE, VIRTUELNI KARAKTERI I DOKUMENTARNI FILM

Da li je moguće dezertirati iz kompjuterske igrice? Šta se dogodi kad pokušate da objasnite

drugim igračima da vi zapravo samo izvodite performans u virtuelnom prostoru? Kako da

zakucate dva eksera na identično mesto tokom popravljanja poda na verandi? Da li je zemlja u

kompjuterskim igricama zapravo ravna ploča?

Na ova i druga pitanja odgovor možete potražiti na predavanju KOMPJUTERSKE IGRICE,

VIRTUELNI KARAKTERI I DOKUMENTARNI FILM uz pregršt inserata iz filmova najnovije svetske

produkcije, od Haruna Farockija do grupe Total Refusal, i dalje do „Zapisa o Eremocenu“ Vjere

Čakjanove.

U potrazi za granicama dokumentarnog našli smo se u svetu kompjuterskih igrica, avatara i

virtuelnih karaktera. Kako ovi karakteri, potpuno uronjeni u fikciju, mogu postati likovi u

dokumentarnom filmu i šta oni donose sa sobom?

“U društvima u kojima preovlađuju moderni uslovi proizvodnje, život je predstavljen kao

ogromna akumulacija prizora. Sve što je nekada bilo neposredno doživljavano, prešlo je u

predstavu.” (Gi Debor)

O SERIJI PREDAVANJA U POTRAZI ZA GRANICAMA DOKUMENTARNOG

Dom omladine Beograda je u februaru 2024 pokrenuo seriju predavanja o temama vezanim za

aktuelnu svetsku produkciju dokumentarnih filmova. Predavanja su fokusirana na fenomene i

najnovije tendencije u okviru ove filmske vrste koja je doživela veliku afirmaciju tokom

poslednjih 15 godina, a sada doživljava unutrašnju transformaciju, kroz aktivnosti autora koji

istražuju granice dokumentarnog izraza: medijske, tehnološke, moralne, žanrovske, ali i granice

između fikcije i stvarnosti, objekta i subjekta. Problematika društva spektakla (Society of

Spectacle) koju tako tačno poentira 1967. francuski filozof i filmski autor Gi Debor, i danas je

aktuelna, možda i više nego što je to bio slučaj pre 50 godina. Prateći ove tendencije

pokušavamo da motivišemo mlade sadašnje i buduće aktere digitalnog sveta slika da sa

radoznalošću gledaju i istražuju svet oko sebe, a možda i da pokušaju da ga promene.

Spektakl nije zbirka slika, već društveni odnos među ljudima, posredovan slikama. (Gi Debor)

O PREDAVAČU

U 2024. Vladimir Šojat, filmski autor, producent i video umetnik predstavlja seriju od 8

predavanja o najnovijim fenomenima svetske kinematografije koji se odnose prema novim

tehnologijama, društvenim mrežama, veštačkoj inteligenciji, pitanjima rezolucije filmske slike,

novim formatima i filmskim žanrovima. Predavanja su propraćena primerima iz najnovije

produkcije, insertima i celim filmovima iz perioda od poslednjih pet godina. Predavanja su

motivacionog tipa, cilj im je da podstaknu mlade filmske entuzijaste i autore početnike,

studente filma i umetnosti, ali i druge zainteresovane da artikulišu svoje ideje uz informacije o

najnovijim trendovima. Predavanja se ponekad dotiču i teorije medija da bi objasnila društvene

i filmske fenomene ali nisu pretežno teorijska; namenjena su publici između 18 i 25 godina,

svima onima koji koriste nove tehnologije, društvene mreže ali i preispituju njihove mogućnosti

i ograničenja.

Vladimir Šojat je filmski autor, producent i video umetnik. Tokom svoje karijere duge 35 godina,

bavio se svim vidovima i žanrovima filmske proizvodnje, a poslednjih deset godina u okviru

svoje producentske kuće Frakcija proizvodi dugometražne i kratkometražne dokumentarne

filmove, eksperimentalne filmove i umetničke projekte. Dobitnik je više nagrada za filmove koje

je radio, uključujući nagrade za najbolju montažu (martovski festival 2022), najbolji

dokumentarni film (Filmski festival Slobodna zona 2021, Filmski festival Forteca Perast, Crna

Gora, 2023), kao i nagradu za najbolji video rad (Video Medeja, 2003). Njegovi filmovi i video

radovi prikazani su u MoMA PS1 The Kitchen (New York, USA), Centre Georges Pompidou (Paris,

Francuska), ICA (San Francisco, USA), Bauhaus (Desau, Nemačka), WRO Bijenale (Wroclaw,

Poljska), Steierische Herbst (Graz, Austrija), MSUB (Beograd) itd. Osnivač je umetničke grupe

artterror (sa Milicom Lapčević), držao je predavanja o filmu na Univerzitetu u Malmeu, Švedska

(Radnička klasa na filmu, 2011), seriju od 12 predavanja u Domu kulture Studentski grad (Likovi

u dokumentarnom filmu (2017-18). Objavio je knjigu „Dugo i netremice: pogled na likove u

dokumentarnom filmu“ (2019). Zajedno sa Milicom Lapčević održao je više radionica

eksperimentalnog filma na Martovskom festivalu u Beogradu (2022-23), festivalu Alternative

Film video (DKSG 2022), kao i u Društvu Slovenaca Sava (KINOAKTIV, od 2022). Supervizor je

montaže na radionici dokumentarnog filma Varan (Paris) i Varan Balkan (Beograd, Novi Sad,

Mostar). Bio je član žirija na nekoliko prestižnih festivala u zemlji i regionu. Član je udruženja

DokSrbija i Kinetik kolektiv. Živi i radi u Beogradu.

DRUŠTVO SLOVENCEV PLANIKA

Vas vabi na jubilejno 17. literarno srečanje

NAŠA SLOVENSKA BESEDA,

ki bo letos potekalo

v DVORANI KCZR,

Narodne omladine 1, Zrenjanin,

v soboto 03. junija s pričetkom ob 13.30 uri

Z nami bo ta dan Vokalna skupina BeJazzy iz Ljubljane,

ki se bo predstavila s svojim programom, 

 zato bi letos izjemoma prosili društva,

da se predstavijo s krajšim nastopom (do 5 min).

Prosili bi vas, da nam najkasneje do torka 30.5. potrdite

prihod in napišete  približno število udeležencev. 

Povabljeni so tako otroci kot odrasli, da se pokažejo s

svojimi točkami.  Prosili bi tudi, da naj bo skupno število

nastopajočih in spremljevalcev omejeno (nekje na max cca

10 ljudi), predvsem tudi zaradi kapacitet sprejema gostov. 

Tudi učitelje prosimo, da obvestijo po društvih udeležence.

Veselimo se srečanja.

Spoštovani.

Lektorat slovenščine s Filološke fakultete v Beogradu in Društvo Slovencev Sava v sredo, 26. oktobra ob 19. uri organizirata literarni večer Založbe Pivec iz Maribora. V prostorih Društva Sava na Terazijah 3/IX se bodo predstavili Miriam Drev, Boštjan Narat in Janja Vidmar.

Vabljeni!

EVROPSKI DAN JEZIKA

26.9.2022, 11.00-14.00

Trg republike, Beograd, Srbija

Povodom Evropskog dana jezika, koji se proslavlja od 2001. godine na inicijativu Saveta Evrope u saradnji sa  Evropskom komisijom, Dečji kulturni centar Beograd u okviru programa Međunarodni klub prijateljstva, pod pokroviteljstvom  EUNIC Cluster, Saveta Evrope, EU info centra i Gradske uprave grada Beograda, organizuje program za decu i mlade u ponedeljak, 26. septembra, od 11 do 14 časova, na Trgu republike.

Program će otvoriti Adrijan Fajks, predsednik EUNIC Cluster i Dragan Marić, direktor Dečjeg kulturnog centra Beograd. Pesmom dece iz Hora Dečjeg kulturnog centra Beograd i dece iz OŠ ,,Sveti Sava” iz Mladenovca počeće svečanost posvećena obeležavanju Evropskog dana jezika, koji se proslavlja u svim državama Evrope.

Najmlađi posetioci imaće priliku da se na štandovima ambasada i kulturnih centara upoznaju sa kulturama i jezicima različitih evropskih zemalja, uživaju u poslasticama ali i da učestvuju u nagradnom kvizu i tako provere svoje znanje. Ovogodišnji učesnici svečanosti su Ambasada Finske, Ambasada Kraljevine Danske, Ambasada Slovenije, Ambasada Švedske, Ambasada Rumunije, Ambasada Portugala, Ambasada Ukrajine, Ambasada Belgije, Ambasada Holandije, Italijanski institut za kulturu, Francuski institut, Institut Junus Emre, Gete institut, Austijski institut, Fondacija Tempus, EU info centar, Savet Evrope i Dečji kulturni centar Beograd.

Na štandu Dečjeg kulturnog centra Beograd, koji decenijama organizuje Međunarodni susret dece Evrope „Radost Evrope'' i program „Međunarodni klub prijateljstva'', biće  interaktivna postavka „Crtice, bojice i rečenice'', sa ciljem upoznavanja dece sa  „Rečnikom  prijateljstva'' - jezikom RADOSTI EVROPE. Ove igrice su prvenstveno zabavne, ali i pogodne za vežbanje pažnje, memorije, logike i motorike. Slikovni piktogrami „Rečnika prijateljstva'' su baza zaigravanja, a pogađalice, pitalice, osmosmerke, pronalaženje najduže reči od ponuđenih slova, pisanje na daljinu, skriveno pisanje, obrnuto pisanje su samo neke od jezičkih igrica u kojima će posetioci moći da se oprobaju.

Obeležavanjem Evropskog dana jezika Savet Evrope ohrabruje svih 700 miliona Evropljana, građana 46 država članica, da uče jezike bez obzira na godine i okruženje. Verujući da je jezička raznolikost način za postizanje većeg stepena međukulturološkog razumevanja i važna komponenta bogatog kulturološkog nasleđa našeg kontinenta, Savet Evrope promoviše višejezičnost u celoj Evropi.

Pozivamo svu decu i mlade da se pridruže obeležavanju ovog značajnog praznika učestvujući u programskim aktivnostima na Trgu republike!

Poštovani,

Sa velikim zadovolјstvom vas pozivamo na promociju Slovenike – časopisa za kulturu, nauku i obrazovanje, koja će se održati  u sredu, 11. maja 2022. u 19 sati u prostorijama Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine, Terazije 3/9.

Tematski broj časopisa – Mladi slovenisti: drugi vek – predstaviće prof. dr Alojzija Zupan Sosič, prof. dr Maja Đukanović i Bilјana Vuković.

Dobro došli!

Spoštovani kandidati za študij,


vas zanima študij na univerzah v Sloveniji? Vljudno vabljeni na februarsko izvedbo spletnih predstavitev. Predstavitev, ki jo pripravlja ekipa Study in Slovenia, bo v četrtek, 10. februarja, ob 14. uri in je namenjena prav Slovencem v zamejstvu in po svetu.

V okviru predstavitev bodo kandidatom predstavili uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji ter prednosti statusa študenta. Prav tako bodo udeleženci imeli priložnost, da se prek spleta srečajo s predstavniki Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru (UM), Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG), kot tudi študenti iz zamejstva in izseljenstva, ki že imajo pozitivno izkušnjo študija oz. izmenjave v matici. Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku.

Če bi želeli prisluhniti predstavitvi v angleščini, predlagamo, da se virtualno povežete z organizatorji v torek, 15. februarja, ob 14. uri.

Za udeležbo na predstavitvah se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice na spodnji povezavi. Ogled bo možen tudi v neposrednem prenosu v živo prek Facebook profila Study in Slovenia.

Več informacij najdete tukaj ali na slovenci.si.

Prijazno vabljeni!

Spoštovani kandidati za študij,


vas zanima študij na univerzah v Sloveniji? Vljudno vabljeni na februarsko izvedbo spletnih predstavitev. Predstavitev, ki jo pripravlja ekipa Study in Slovenia, bo v četrtek, 10. februarja, ob 14. uri in je namenjena prav Slovencem v zamejstvu in po svetu.

V okviru predstavitev bodo kandidatom predstavili uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji ter prednosti statusa študenta. Prav tako bodo udeleženci imeli priložnost, da se prek spleta srečajo s predstavniki Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru (UM), Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG), kot tudi študenti iz zamejstva in izseljenstva, ki že imajo pozitivno izkušnjo študija oz. izmenjave v matici. Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku.

Če bi želeli prisluhniti predstavitvi v angleščini, predlagamo, da se virtualno povežete z organizatorji v torek, 15. februarja, ob 14. uri.

Za udeležbo na predstavitvah se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice na spodnji povezavi. Ogled bo možen tudi v neposrednem prenosu v živo prek Facebook profila Study in Slovenia.

Več informacij najdete tukaj ali na slovenci.si.

Prijazno vabljeni!