Gledališko-glasbeni projekt Lare Jankovič

PESEM ZA LARO - UJETNICA ČASA

Poklon nesmrtni ljubezni resnične Lare in dr. Živaga

Igra in poje: LARA JANKOVIČ

Idejna zasnova: Lara Jankovič

Tekst po motivih spominov Olge Ivinske Leta s Pasternakom: Simona Hamer

Režija: Yulia Kristoforova

Odrski gib: Ana Pandur

Dramaturgija: Simona Hamer

Glasbeniki in aranžerji: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič

Vodja glasbene zasedbe: Ravi Shrestha

Glasba: Prirejene ruske pesmi in romance, razen Zime in Larine pesmi.

Prepesnitve v slovenščino: dr. Igor Saksida

Zima- besedilo Feri Lainšček, glasba in aranžma Vitali Osmačko

Kostumografija: Elizabeta Zubčič

Maska: Romana Marolt

Scenografija: Lara Jankovič, Nejc Zupančič

Tehnična izvedba: Demo produkcija

Oblikovanje tona: Primož Vozelj, Damir Rapić

Oblikovanje luči: Alen Hrvatin, Matjaž Bajc

 Ilustracija in oblikovanje: Mitja Bokun 

Fotografije: Dejan Nikolić

Fotografije iz predstave: Jadran Rusjan

Produkcija: Lara Jankovič in Zavod LibertArt

Koprodukcija: Avditorij Portorož in Pionirski dom Ljubljana

Podporniki: Mercator d.d., Riko d.o.o, Viktoria lasulje, Mestna občina Ljubljana

Predstava traja 1 uro 20 minut, brez pavze.

Pesem za Laro je gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v samo srčiko strastno

tragične ljubezenske zgodbe, ki je v šestdesetih navdihnila Hollywood in po kateri še danes

posegajo bralci: Doktor Živago! Boris Pasternak, avtor tega kultnega romana, je ljubezenski

trikotnik umeril po lastni življenjski izkušnji razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v

turbulenten čas revolucije. Pesem za Laro je ženski pogled na hrepenenje, poezijo in

domoljubje. Je hvalnica umetnosti, pogumu in - srčnosti!

Navdih za gledališko-glasbeno predstavo Pesem o Lari je Lara Janković našla kar v svojem

imenu oziroma v Larini pesmi (Somewhere, My Love), zaslužni za popularizacijo glasbenega

motiva, ki ga je Maurice Jarre skomponiral za film Doktor Živago. Firbčno brskanje po

zgodovini jo je pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je z

enim najvidnejših predstavnikov ruske književnosti, Borisom Pasternakom, ljubimkala dolgih

štirinajst let. V knjigi Leta s Pasternakom natančno popiše vse težave s katerim se je kot

Pasternakova osebna tajnica in intimna prijateljica soočala: od zapora in gulaga, revščine in

zasmehovanja, pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je doživel Pasternak po prejemu

Nobelove nagrade, ko so ga oblasti iz piadestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se

zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami

o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki postavlja pod vprašaj žrtvovanje v imenu ljubezni.

Ali v imenu umetnosti.

Predstava je tudi prava glasbena poslastica, ki postreže z bogato zgodovino ruskih pesmi,

prevedenih v slovenščino, kot so: Črne oči, Žerjavi, Ko sem nad Moskvo večeri, Ob koncu le še

par besed in mnoge druge. Prav tako so v predstavo subtilno vtkani tenkočutni verzi mojstra

poezije, Borisa Pasternaka.