UDRUŽENJE SLOVENACA „LOGARSKA DOLINA“ PROSLAVILO JE PREŠERNOV DAN I 10. GODIŠNJICU REVIJE DANI SLOVENAČKOG FILMA

Važan kulturni praznik obeležen prigodnim programom i revijom slovenačkog filma

Udruženje Slovenaca „Logarska dolina” priredilo je zanimljiv kulturni program za svoje članove, simpatizere i Pančevce povodom značajnog slovenačkog kulturnog praznika, Prešernovog dana.

Program je osmišljen kao pregled nove slovenačke kinematografije u okviru manifestacije Dani slovenačkog filma, koja se već više od 10 godina organizuje u Pančevu, pod pokroviteljstvom Društva Slovenaca Sava i Slovenačke kinoteke.

U velikoj sali Kulturnog centra Pančevo 12. i 13. februara prikazana su dva kratka i dva igrana filma.

Pre projekcije filma posetiocima se predstavio Josip Veber, predsednik Društva Slovenaca „Logarska dolina“, koji je i moderirao ceo program. On je prisutnima izneo nekoliko informacija o udruženju, predstojećim aktivnostima povodom obeležavanja trinaeste godišnjice postojanja, o Prešernovom danu i njegovom značaju za Slovence ne samo u Sloveniji, već i za sve širom sveta.

Zahvaljujući Miodragu Zupancu, našem poznatom filmskom reditelju i selektoru časopisa Dani slovenačkog filma, pančevačka publika je ponovo imala priliku da pogleda nekoliko uspešnih slovenačkih filmova.

Ovom prilikom prikazana su dva dela beogradskog reditelja Vladimira Šojata, kratkometražni filmovi: Ita Rina - Divačanka i film U tihoj dolini. Pored toga, prikazana su i dva dugometražna filma: Na putu za raj i Priča o Savi.

Broj prisutnih posetilaca potvrdio je da pančevačka publika voli slovenačku kinematografiju. Kao i svake godine, oko stotinu članova udruženja i ljubitelja sedme umetnosti iz Pančeva bilo je prezadovoljno dvodnevnim programom. Svojim prisustvom su pokazali da interesovanje za slovenačku kinematografiju zaista postoji i da bi sledeći put trebalo da bude na programu više filmova, što znači da će festival trajati tri dana.

Pored Kulturnog centra Pančevo, proslavu Prešernova dana podržali su i Društvo Slovenaca Sava iz Beograda i slovenačka Kinoteka, koja je tom prilikom obezbedila besplatne filmske projekcije.

Prema rečima Josipa Vebra, ova tradicionalna manifestacija biće održana krajem februara i u Domu kulture u Kovinu, gde se nalazi podružnica Društva Slovenaca „Logarska dolina“, gde će biti prikazani isti filmovi kao u Pančevu.

Program DSF u Pančevu

12. februar, u 19.00

ITA RINA – DIVA IZ DIVAČE, Vladimir Šojat, dokumentarni, 12 min, 2024.

Kratki dokumentarni film Ita Rina – Diva iz Divače Vladimira Šojata je ostvarenje o jednoj od najlepših i najprimećenijih glumica u eri nemog filma, koja je žrtvovala holivudsku karijeru zbog beogradske ljubavi. Deseta po redu revija Dani slovenačkog filma evociraće uspomenu na ovu glumicu koja povezuje Sloveniju i Srbiju, pozicionirajući ih u kontekst evropske kulture.

Rođena kao Ida Kravanja u Divači, Ita Rina je zahvaljujući svojoj lepoti, ali i prirodnoj izražajnosti i nesumnjivom glumačkom talentu postigla veliki uspeh u evropskim filmovima na prelazu iz neme u zvučnu epohu, krajem 20-ih i početkom 30-ih godina. Pod režijskim vodstvom tada najznačajnijih nemačkih i čeških reditelja poput Gustava Mahatija, Karla Antona, Karla Junghansa i drugih, Ita Rina je tokom svoje karijere napravila niz portreta jakih i aktivnih žena koje sudbinu drže u sopstvenim rukama.

PUT U RAJ, Blaž Završnik, igrani, 84 min, 2014.

Pot v raj (Put u raj) je debitantsko ostvarenje Blaža Završnika. U pitanju je mala, intimna drama o momku koji nakon iznenadne smrti svojih roditelja kreće peške do mora i očeve jedrilice, a potom jedrilicom na plovidbu koja bi trebalo da ga isceli i pruži mu vreme za duhovni oporavak. Usput sreće devojku, brbljivu i blesavu, koja se namerila na ostrvo Olib (koje ona zove Oliv) i njih dvoje postaju slučajni saputnici.

13. februar, u 19.00

U TIHOJ DOLINI, Vladimir Šojat, dokumentarni, 20 min, 2024.

Upoznajte Cvetu koja je kao mala devojčica sa talasom kolonista iz Slovenije doneta vozom u Vojvodinu u koritu za mešenje hleba. U selu Gudurica, na obroncima vršačkog brega, njena porodica, zajedno sa mnogim drugim naseljenicima, započela je novi život u predelu koji će na neobičan način obeležiti njenu sudbinu.

PRIČA O SAVI, Rože Bregar, dokumentarni, 84 min, 2022.

Sava, koja teče od srca Julijskih Alpa kroz četiri zemlje i mnoge regione, sve do Beograda, gde se uliva u Dunav, matična je reka za veći deo ekipe iza i ispred kamere ovog filma. Uprkos činjenici da žive pored nje, mnogi nikada ne iskoriste priliku da je zaista upoznaju


ZLATNA NAGRADA ULUS-A U 2024. GODINI ZA MARIJU VAUDU

Članica Društva Slovenaca Sava Marija Vauda jedna je od dobitnica Zlatne nagrade

Udruženja likovnih umetnika Srbije za 2024. godinu koje će biti svečano uručene na

otvaranju grupne izložbe nagrađenih radova ULUS-a 12.februara 2025.godine u Galeriji

ULUS u Beogradu.

Nagrada Zlatna paleta za najbolji rad iz domena slike u celogodišnjem programu grupnih

izložbi ULUS-a u 2024. godini dodeljena je Mariji Vaudi za rad “Dokument Ok” (kolaži na

notnom papiru, objekti, 2024). 

Čestitamo!

https://ulus.rs/blog/zlatne-nagrade-ulus-a-u-2024-godini/

DRAGOMIRU ZUPANCU NAGRADA ZA ŽIVOTNO DELO

Istaknutim rediteljima i članovima UFUS AFE 12. decembra 2024. godine uručene su “Izvanredne povelje za celokupno stvaralaštvo i doprinos srpskoj kinematografiji”, odnosno, nagrade za životno delo koje dodeljuje Udruženje filmskih umetnika Srbije (UFUS). Među njima je i bio i Dragomir Zupanc, reditelj i predsednik Odbora za kulturu Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine i Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava.

Rođen 1946. u Ljubljani, Dragomir Zupanc je diplomirao na Fakultetu dramskih umetnosti u Beogradu TV i filmsku režiju 1971. godine. Sarađivao je ii bio u stalnom angažmanu na TV Beograd, TV Titograd, TV Politika, RTV Slovenija. Od 1996. do 2010 godine bio je glavni reditelj RTS-a. Režirao serije: „Prilozi za istoriju Ju filma i Politpornografiju'', „'Slikarski pravci 20. veka'', „Ostavi sve i čitaj“, kao i dokumentarne filmove: „Danilo Kiš - Uspomene, sećanja'', „Tamo gde loze plaču'' po dnevnicima Borislava Pekića, „Davorin Jenko - tvorac himni i budnica“. Reditelj je i serije od 20 epizoda „Nešto lepo“, po tekstu Slobodana Stojanovića i sa Draganom Nikolićem u ulozi naratora.

Autor je više Muzičkih programa umnoženih na VHS: Prodavnica tajni (Bajaga i Instruktori), Hoćemo gusle (Rambo Amadeus), Bila je tako lepa (Dragan Stojnić), Čembalo u 4 slike (Smiljka Isaković), Studenički slikozapis (Milutin Dedić), Studenički dnevnik (Moma Dimić).

Dobitnik je brojnih nagrada i odlikovanja, poput: Zlatne medalje Beograda 2005. (Festival dokumentarnog i kratkog igranog filma, Beograd), Zlatne masline 2003. (TV festival, Bar) i Srebrne masline 2005. (TV festival Bar), Plakete Jovan Aćin UFUS 2005, Plakete Društva Sava 2021. godine. Dobitnik je Zlatnog javora za doprinos kinematografiji na Jahorina festu 2018. godine. Član je Akademije filmskih umetnosti i nauka i umetnički direktor Revije Dani slovenačkog filma.

RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA ZA KONZULARNE ZADEVE NA VELEPOSLANIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V BEOGRADU

Obveščamo Vas, da Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu razpisuje delovno mesto administrativnega sodelavca za konzularne zadeve na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu.

Dodatne informacije si lahko preberete na povezavi:

https://www.gov.si/novice/2024-09-24-razpis-za-prosto-delovn...

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj je potrebno posredovati do vključno 10. oktobra 2024 po elektronski pošti na e-naslov: consular.belgrade@gov.si. Dodatne informacije o javni objavi lahko pridobite na tel. številki 011 303 80 53.


Radio Maribor - oddaja Pleteršnikovi dnevi

Opis epizode

Petki dopoldan so na Radiu Maribor praviloma terensko obarvani… V tokratni oddaji Malo naokrog smo pripravili naš improvizirani studio v obmejni občini Brežice, točneje v njihovi krajevni skupnosti Pišece, kjer imajo prav ta petek tradicionalni Pleteršnikov dan s katerim že dolgo jedrijo spomin na svojega velikega rojaka slavista in narodnega buditelja Maksa Pleteršnika, ki se je tod rodil leta 1840… Z nami v oddaji so: - akademik prof.dr.Marko Jesenšek iz Maribora, - profesorica slovenskega jezika in kulture dr.Maja Đukanović s Filološke fakultete Univerze v Beogradu, - Martin Dušič - predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, ki skrbi za ohranjanje Pleteršnikove dediščine v kraju, - Nuša Ogorevc – ravnateljica Osnovne Šole Maks Pleteršnik Pišece, - Primož Hribšek – tajnik sveta Krajevne skupnosti Pišece in Patricija Čular – direktorica brežiške občinske uprave. Tehnična realizacija projekta Boštjan Feguš.

Tone Petelinšek

https://365.rtvslo.si/podkast/malo-naokrog/175071685

IŠČEMO SLOVENSKE DRUŽINE ŽIVEČE PO SVETU [VPIS V SPLETNE FLETNE 2024/25]

Spoštovani. 
Lep pozdrav!

Za mlade slovenske družine, ki živijo v tujini, že peto leto zapored pripravljamo Spletne Fletne - celoletni program spoznavanja slovenske kulturne dediščine skozi ustvarjanje. Kreativne in poučne Spletne Fletne pomagajo v tujini živečim družinam ohranjati stik z maternim jezikom. Otroke pa poleg slovenskih šeg, navad in kulture učijo tudi veščin ročnih spretnosti.

Na delavnicah se nam vsako leto pridružijo slovenske družine z otroci starimi od 5-12 let, ki živijo vse od Nove Zelandije, Cipra do ZDA. Tudi letos bi v našo spletno družbo radi povabili družine iz vaše skupnosti. Spodaj v e-pošto smo pripeli letak z vsemi informacijami in povezavo na prijavnico. Vas pa lepo prosimo, če bi lahko po vaših kanalih delili novico o vpisu v Spletne Fletne 2024/25. Hvala!

Največja korist delavnic je ta, da se izvajajo v različnih časovnih pasovih, posledično se jih lahko udeležijo družine iz celega sveta. Otrokom je najbolj všeč, da na dom prejmejo škatlo z vsemi potrebnimi materiali za delavnice, med njimi tudi tiste ta 'domače', ki se jih v tujini ne da vedno dobiti. Otroci potem 1x mesečno ustvarjajo s čebeljim voskom, izdelujejo lesene kozolce, usnjene mošnjičke, plovne splave, pišejo z gosjimi peresi in še MARSikaj. Več informacij o Spletnih Fletnih se nahaja na letaku in na spletni strani, z veseljem odgovorimo tudi na vsa vaša vprašanja. Vpis poteka do 1.9. 2024.

Izjemno bomo veseli, če se bo z vašo pomočjo našla kakšna družina, ki bi ji Spletne Fletne prišle prav. Zato se vam najlepše zahvaljujemo za vso pomoč, deljenje in priporočila naprej.

Lep pozdrav,
Ekipa Zavoda MARS Maribor

IZBORI ZA EVROPSKI PARLAMENT 2024

Poštovani članovi slovenačke zajednice u Srbiji,

U nedelju 9.juna 2024. godine se održavaju izbori za poslanike u Evropskom parlamentu iz Republike Slovenije.

U prilogu Vam šaljemo link na kome se nalaze liste kandidata po strankama koji se kandiduju za 9 poslaničkih mesta, koliko Slovenija ima u Evropskom parlamentu.


https://www.dvk-rs.si/novica/potrjen-seznam-kandidatk-in-kandidatov-za-volitve-poslancev-iz-republike-slovenije-v-evropski-parlament/
Glasanje se može obaviti u prostorijama Ambasade Republike Slovenije u Dositejevoj 41 u Beogradu ili to mogu učiniti poštom.

MINISTER MATEJ ARČON V SRBIJI

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je svoj obisk v Srbiji včeraj, 14. maja, zaključil v Beogradu. Sestal se je s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem in častnim konzulom Republike Slovenije v Novem Sadu Rajkom Marićem ter se udeležil srečanja s tamkajšnjimi slovenskimi gospodarstveniki. Ministra je spremljal veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Damjan Bergant.

 

Predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine je ministru predstavil organizacijo, ki jo vodi. Gre za najvišje predstavniško telo Slovencev v Srbiji, ki zastopa interese slovenske manjšine v tej državi in skupnost predstavlja na področju izobraževanja, kulture, obveščanja in uradne rabe jezika, sodeluje v procesu odločanja ali odloča o vprašanjih, prav tako pa ustanavlja tudi ustrezne ustanove s tega področja.

 

Verbič je tudi predsednik beograjskega Društva Slovencev Sava. Društvo, ki je bilo ustanovljeno 2001, ima preko 1400 članov. Aktivni so na številnih kulturnih področjih, prirejajo predavanja, knjižne večere, razstave, projekcije filmov, plesne, fotografske in druge tečaje, delavnice za otroke. Izdajajo svoj bilten, organizirajo proslave ob slovenskih praznikih, ekskurzije v Slovenijo. Članom je na voljo tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika. V okviru društva pripravljajo Slokult podcast, osrednjo informativno oddajo slovenske narodne skupnosti v Srbiji. Eden njihovih najvidnejših vsakoletnih dogodkov so Dnevi slovenskega filma, prav danes se zaključuje 10. jubilejna izvedba. Lani se je dogodka udeležila tudi državna sekretarka na uradu Vesna Humar.

 

Preostanek dneva je minister Arčon preživel v družbi slovenskih gospodarstvenikov, ki delujejo v Srbiji. Družaben dogodek, ki ga je pripravilo veleposlaništvo, je bilo namenjeno mreženju in tkanju vezi med tamkajšnjimi podjetniki ter srečanju z ministrom Arčonom. V kratkem pozdravu je minister strnil svoje občutke ob zaključku obiska med rojaki v Srbiji. »Počaščen sem, da sem lahko obiskal vsa društva, ki delujejo v Srbiji ter spoznal njihove predsednike in člane, ki požrtvovalno svoj prosti čas in trud namenjajo ohranjajo slovenske kulture in identitete. So pomemben most med matično domovino in Srbijo,« je poudaril minister Arčon. Predstavil je tudi nekaj okvirnih projektov urada usmerjenih v vračanje Slovencev v matico, se dotaknil Evropske prestolnice kulture, ki bo prihodnje leto v Novi Gorici in Gorici ter predstavil aktivnosti urada v zvezi s povezovanjem na gospodarskem področju. Srečanja sta se udeležila tudi častni konzul Republike Slovenije v Novem Sadu Rajko Marić in častni konzul Republike Srbije v Sloveniji Tomaž Kavčič.

 

Že dopoldne si je minister ogledal kip Edvarda Rusjana v Beogradu, ki je postavljen na bregu Save, nedaleč od mesta, kjer se je goriški pionir letalstva tragično ponesrečil 9. januarja 1911.

 

SPOROČILO ZA JAVNOST in FOTO: USZS

RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA ZA KONZULARNE ZADEVE NA VELEPOSLANIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V BEOGRADU

Spoštovani,

obveščamo Vas, da Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu razpisuje delovno mesto administrativnega sodelavca za konzularne zadeve na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu.

Dodatne informacije si lahko preberete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2024-03-01-objava-razpisa-za-prosto-delovno-mesto-administrativnega-sodelavca-za-konzularne-zadeve/

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj je potrebno posredovati do vključno 15. marca 2024 po elektronski pošti na e-naslov: consular.belgrade@gov.si. Dodatne informacije o javni objavi lahko pridobite na telefonski številki 011 303 80 53.


NAGRADA BRANKO VUČIĆEVIĆ REDITELJU DRAGOMIRU ZUPANCU

Filmski i televizijski reditelj Dragomir Zupanc dobitnik je nagrade “Branko Vučićević” osmog Festivala meta filma u Beogradu, koji se 9. decembra završava u Art bioskopu Kolarac.

Priznanje će biti uručeno Zupancu uoči projekcije njegovog filma “Bela Bartok asocijacije”.

Rođen 1946. godine u Ljubljani, Dragomir Zupanc diplomirao je filmsku režiju 1971. godine u Beogradu, u klasi Aleksandra Petrovića. U karijeri dužoj od pola veka režirao je, između ostalog, serije: “Slikarski pravci XX veka” (Lazar Trifunović), “Prilozi za istoriju YU filma i politpornografiju” (posvećeni Želimiru Žilniku, Branku Vučićeviću, Karpu Aćimoviću Godini), “Hit Libris”, “Otvorena knjiga”, “Deset srpskih pripovedača” (epizode: Ž. Pavlović, M. Pavić, A. Isaković, A. Tišma, V. Ognjenović, M. Savić, J. Radulović i dr.) i “Dvogled” (Dragan Babić). Zupanc je i umetnički direktor Dana slovenačkog filma, čije se deveto izdanje održava do 10. decembra u Jugoslovenskoj kinoteci, a ranije ove godine dobio je i počasnu titulu Prijatelj slovenačkog filma na Festivalu slovenačkog filma u Portorožu.

Nagrada “Branko Vučićević” Festiala meta filma posvećena je sećanju na izuzetnog autora, scenaristu, publicistu, prevodioca, filmskog kritičara i dizajnera, tvorca pojma “srpska montaža“, koji je scenarističkim opusom (“Nevinost bez zaštite”, “Rani radovi”) dao dragocen doprinos razvoju ovdašnjeg meta filma.

Dosadašnji dobitnici su: snimatelj i reditelj Miša Milošević i likovni umetnici i filmski autori, Neša Paripović, Ljubomir Šimunić, Zoran Popović, Nedeljko Despotović, Petar Jakonić, Predrag Bambić, Miloje Radaković i Danijela Purešević.

Osmi Festival meta filma u velikoj meri posvećen je domaćim filmskim delima, budući da meta film ima snažno uporište u srpskoj kinematografiji.

Poslednjeg festivalskog dana, 9. decembra, biće prikazan film Milene Grujić o talačkoj krizi “A.S. (25)”, a u okviru programa Radovi u toku, i radni materijal dokumentarnog filma Milutina Petrovića “Dragoslav”, koji se bavi ranim radovima reditelja Dragoslava Lazića.

U meta filmovima, kako je podsetio Saša Radojević, akteri jasno ukazuju da je ono što gledamo proizvod fikcije, a to su ujedno i filmovi koji govore o filmovima – o procesu njihove pripreme i snimanja. U njima se koriste video materijali različitog porekla, poput kućnih filmova, televizijskih snimaka i eksperimentalnih filmova. S druge strane, meta filmovi su česta pojava i u prestižnoj holivudskoj produkciji.

Izvor: SEECULT.ORG

NAGRAJENIH 8 IZJEMNIH ZAKLJUČNIH DEL S PODROČJA SLOVENCEV V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Nagrajenih 8 izjemnih zaključnih del s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu

Posebno priznanje: Josip Veber - diplomsko delo Kulturni događaji Slovenaca u južnom

Banatu kao doprinos razvoju turizma (Kulturne prireditve Slovencev v južnem Banatu kot

prispevek k razvoju turizma) 

Znani so letošnji nagrajenci XXI. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v

zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v

zamejstvu in po svetu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je nagrade

in priznanja podelil na slovesni podelitvi 17. oktobra 2023 v dvorani Državnega sveta.

Posebno priznanje: Josip Veber - diplomsko delo Kulturni događaji Slovenaca u južnom

Banatu kao doprinos razvoju turizma (Kulturne prireditve Slovencev v južnem Banatu kot

prispevek k razvoju turizma) 

Josip Veber v svojem magistrskem delu »Kulturni događaji Slovenaca u južnom Banatu«

celovito predstavi delovanje pripadnikov slovenske izseljenske skupine in pomen kulturnega

turizma za vzpostavljanje mostov z večinskim narodom, ostalimi skupnostmi in Slovenijo. V

središče postavi premislek o kulturni dediščini izseljenske skupnosti.  Veber ima pomembno

vlogo pri razvoj kulturnega turizma, ob tem pa je v tematiki prepoznal intelektualni izziv za

nadaljnje formalno izobraževanje, z magistrskim delom pa je zbral material za doslej slabo

poznano tematiko, zato mu podkomisija za izseljenstvo podeljuje posebno priznanje.

https://www.gov.si/novice/2023-10-11-nagrajenih-8-izjemnih-zakljucnih-del-s-podrocja-

slovencev-v-zamejstvu-in-po-svetu/

https://www.gov.si/novice/2023-10-17-minister-arcon-podelil-priznanja-xxi-nagradnega-

natecaja/

LETOŠNJI PRIJATELJ SLOVENSKEGA FILMA JE DRAGOMIR ZUPANC

Častni naziv “prijatelj slovenskega filma” letos nosi velik poznavalec in promotor slovenskega filma, režiser in umetniški direktor Dnevov slovenskega filma v Beogradu, gospod Dragomir Zupanc. Dragomir Zupanc se je rodil leta 1946 v Ljubljani. Na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu je študiral filmsko režijo. Je glavni režiser srbske nacionalne radiotelevizije RTS, večkrat nagrajeni scenarist in režiser več kot 300 televizijskih filmov, oddaj in serij. Kljub temu da živi in dela v Beogradu, vseskozi ostaja povezan s slovenskimi koreninami in skrbi za slovensko-srbske kulturne izmenjave. V srbščino je prevajal poezijo Tomaža Šalamuna in Toneta Svetine, prozo Marka Švabiča in radijske drame Pavla Lužana, za časopisa Študent in Vidiki prirejal besedila iz Mladine in Tribune, pisal za revijo Ekran, za otroški program RTS pa posnel več filmov o Sloveniji, ki so bile predvajani v okviru oddaje Daljnogled. Po Sloveniji je hodil tudi, ko je za beograjsko televizijo snemal glasbeno oddajo o skupini Pepel in kri, pa oddajo o partizanskih pesmih v aranžmaju kultnega filmskega skladatelja Bojana Adamiča. Skupaj z Dunjo Blažević, ki je bila urednica oddaje Nova umetnost v 20-ih letih prejšnjega stoletja, sta snemala s slovenskima avantgardnima umetnikoma Avgustom Černigojem in Eduardom Stepančičem.

Že deveto leto zapored pa je Dragomir Zupanc tudi umetniški direktor revijalnega festivala Dnevi slovenskega filma, ki vsako leto v začetku decembra pripelje v Jugoslovansko kinoteko v Beogradu tako sveže stvaritve slovenske filmografije kot klasike slovenskega filmskega kanona. Poleg Beograda se filmi predvajajo v kulturnih centrih v Novem Sadu, Nišu, Vršcu, Pančevu, Smederevu, Kovinu, Boru, Požarevcu, Čačku, ob projekcijah pa se dogajajo tudi razstave, okrogle mize, tribune in delavnice. Dragomir Zupanc že leta obiskuje Festival slovenskega filma v Portorožu. Zelo nas veseli, da bo z nami tudi letos in da mu za njegova prizadevanja za promocijo slovenskega filma v Srbiji lahko izkažemo posebno čast z imenovanjem za prijatelja slovenskega filma.

Več o Dragomirju Zupancu si lahko preberete v strokovnem članku, ki ga je za zbornik Slovenika napisal letošnji žirant Naško Križnar.

DRUŠTVO SAVA ZBIRA POMOČ ZA POPLAVE V SLOVENIJI 2023


Spoštovani rojaki, Slovenci in Slovenke,

Slovenijo so v začetku avgusta prizadele velike poplave in so naredile veliko škodo, tudi tirjale 6 ljudskih življenj. Poškodovana je infrastruktura, osebne hiše in stanovanja ter domačije na pokrajini. Najbolj prizadeto področje je severna Slovenija: Koroška, Štajerska in severna Primorska.

V Sloveniji so začeli z zbiranjem pomoči za prizadete. Tudi mi Slovenci, ki živimo izven matične države želimo biti solidarni in pomagati našim rojakom v Sloveniji.

Društvo Slovencev v Beogradu - Društvo Sava organizira zbiranje pomoči v obliki donacij. Vsi, ki želijo pomagati, lahko to naredijo z vplačilom na račun Društva Sava.

NAVODILO ZA ZBIRANJE POMOČI


TEČAJ ZA DIJAKE KI ŽELIJO ŠTUDIRATI V SLOVENIJI

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  17. oktobrom 2023 in 6. februarjem 2024, je namenjen dijakom zadnjih letnikov srednjih šol, ki se nameravajo vpisati na univerzo v Sloveniji, in bi radi osvežili in nadgradili svoje znanje slovenščine. Prepustite se izvrstnim učiteljicam slovenščine z bogatimi izkušnjami v spletnem poučevanju.

 

Tečaj se bo izvajal prek videokonference s pomočjo orodja ZOOM, in sicer ob torkih in četrtkih.  Učno gradivo vam bodo poslali po navadni pošti ali elektronski pošti. Občasno vam bodo učitelji po elektronski pošti pošiljali učno gradivo, ki ga bodo sami pripravljali za vašo skupino, zato je zaželeno, da imate doma tiskalnik.

 

PRIJAVA

 

Na tečaj se lahko prek spletne prijavnice na spodnji povezavi prijavite najkasneje 10 dni pred začetkom tečaja (do 7. oktobra 2023).

 

ŠTIPENDIJE

 

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu namenja za udeležbo na tečaju za udeležence iz zamejstva in izseljenstva posebne štipendije. S štipendijo, ki znaša 713 EUR, se krijejo stroški udeležbe na tečaju. Prošnja za štipendijo mora vsebovati osebne podatke o kandidatu in utemeljitev. Obravnavali bomo le prošnje, ki jih bodo napisali kandidati sami. Prošnje za štipendije pošljite do 1. oktobra 2023 po pošti (na naslov Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik) ali po elektronski pošti (mladinski.tecaji@ff.uni-lj.si). O rezultatih boste obveščeni do 10. 10. 2023.

 

Merila za dodelitev štipendij:

 

  • zamejci in potomci Slovencev (izkazano slovensko poreklo) – dijaki in dijakinje, vpisani v srednješolsko izobraževanje v državi, v kateri živijo

  • število štipendij, ki so jih prosilci že prejeli v preteklosti

  • sodelovanje v slovenskih organizacijah/ustanovah

 

Prednost imajo kandidati, ki za tečaje slovenščine, ki jih organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, še nikoli niso prejeli štipendije in so dijaki zadnjih dveh letnikov srednje šole. Izjemo naredijo pri tistih, ki so se v preteklih letih izkazali kot izjemni udeleženci tečajev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik.

PRIJAVE IN VEČ INFORMACIJ



POZIV ZA ESC VOLONTERE

Poziv za ESC volontere

Mjesto: Novo mesto, Slovenija

Datum trajanja: oktobar 2023 - mart 2024

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela je nevladina organizacija smještena u Novom

mestu, udaljena 70 kilometara od Ljubljane i Zagreba. Organizacija već 30 godina izvodi

programe socijalne integracije djece, mladih i odraslih. Organizacija skoro 10 godina gosti

ESC volontere te i ove godine se radujemo novim volonterima koji će se priključiti našem

timu.

Organizacija na ESC programu budućim volonterima nudi: smještaj, hranu, džeparac, kurs

slovenačkog jezika, kako i stalnu podršku mentora, koordinatora projekta, tima sa kojim će

da radi i drugih volontera.

Volonter će biti uključen u programe za rad sa djecom i mladim, pružat će pomoć pri

ispunjavanju školskih obaveza, aktivno će učestvovati u kreiranju i izvodjenju sportskih,

kreativnih, kuharskih, plesnih aktivnosti kao i IT radionica.

Tokom volonterskog perioda, od pola godine volonter će imati i seminare, mogućnost da

upozna volontere u Sloveniji, kako i da razvije svoje vještine, upozna novu kulturu i to da

stekne nova prijateljstva.

Za više informacija možete pisati na sledeću mejl adresu:



Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto
Rozmanova ulica 30, 8000 Novo mesto, Slovenija

E-mail: drpdnm@yahoo.comdrpdnm@gmail.com

POSEBEN PODRAČUN DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA VSE DONACIJE IZ TUJINE

Spoštovani rojaki, Slovenci in Slovenke,

Slovenijo so v začetku avgusta prizadele velike poplave in so naredile veliko škodo, tudi tirjale 6 ljudskih življenj. Poškodovana je infrastruktura, osebne hiše in stanovanja ter domačije na pokrajini. Najbolj prizadeto področje je severna Slovenija: Koroška, Štajerska in severna Primorska.

V Sloveniji so začeli z zbiranjem pomoči za prizadete. Tudi mi Slovenci, ki živimo izven matične države želimo biti solidarni in pomagati našim rojakom v Sloveniji.

Ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji je odprt poseben podračun državnega proračuna za vse donacije iz tujine.

Podatki za nakazilo so naslednji:

- podračun proračuna Republike Slovenije: SI56 0110 0600 0077 526

- nakazila so možna v valutah EUR, CHF, GBP in USD

- sklic ni potreben

- koda namena: CHAR

Dodatne informacije lahko dobite na telefonsko številko +381113038477 ali na email sloembassy.belgrade@gov.si